Novice

kulturna politika

FRAGMENTIRANJE NA STATUSE IN POKLICE V KULTURI NAS SLABI

FRAGMENTIRANJE NA STATUSE IN POKLICE V KULTURI NAS SLABI

Kreativni razred, 27. november 2021 ― EVA MATJAŽ: PSIHOLOGINJA  Eva Matjaž je s svojimi sodelavci je ves čas korone iskala prava vprašanja, jih vključevala in oblikovala v ankete, neprekinjeno zbirala podatke in dejstva, na podlagi katerih bi lahko bolj natančno odgrnila zaveso, ki zastira dogajanje izza odra v kulturnem sektorju. Tako sedaj pred nas postavlja svoje delo; projekt, ki pomeni temeljno statistično podlago o ustvarjalcih v kulturi danes, na osnovi katerega se bodo lahko oblikovale tehtne rešitve in zahteve po spremembah.  Na podlagi teh empiričnih podatkov Eva ugotavlja, da če se zagovarja le samozaposlene v kulturi, danes ti niso dovolj številčni, da bi lahko odločilno vplivali na spremembe. Predalčkanje po poklicih namreč ne več smiselno, saj je velika večina ustvarjalcev "hibridnih". Delajo dvojno delo hkrati in to praviloma na dveh podpodročjih sektorja. Običajno gre za kombinacijo kulturno-ustvarjalno, kjer kombinirajo neprofitno in bolj profitno dejavnost, da sploh lahko preživijo. Ena pomembnih ugotovitev je bilo tudi, da se delavce v tem sektorju v glavnem financirajo sami in ne, kot je javno uveljavljeno javno mnenje, preko Ministrstvo za kulturo. Poleg tega Eva ugotavlja, da je napačno, kadar se ustvarjalci branijo navezave kulturno-ustvarjalni sektor, češ zakaj ni dovolj le ta kulturni oziroma kulturno-umetniški segment, panoga. Zbrani podatki so empirično pokazali, da je nujno govoriti o skupnem kulturno-ustvarjalnem sektorju iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so delavci v kulturi hibridi - velika večina jih dela več kot na dveh podporočjih sektorja. Drugič pa je večja množičnost potrebna za dvig  pogajalske moči kulturnih delavcev.. Epidemija kovida je pred raziskovalni team postavila številna nova vprašanja, ki jih je bilo potrebno vključiti v raziskavo. "Skoraj dveletni projekt ne bi bil tako obsežen, če ne bi Polona Černič, Maruša Račič in pa tudi Teja Kosi in Luka Piškorič naredili več kot je bilo sprva načrtovano, saj je epidemija in stroge omejitve dela v kulturno
O DEZINTEGRACIJI JAVNEGA ŽIVLJENJA

O DEZINTEGRACIJI JAVNEGA ŽIVLJENJA

Kreativni razred, 25. november 2021 ― Alenka Sottler Dragi kolegi, morda se vam včasih zdi, medtem ko konstantno drsimo v družbeni kaos in se vrstijo dogodki, ki so se nam do sedaj zdeli nepredstavljivi ter ko se godijo nezamisljive reči brez da bi kdorkoli odgovarjal za posledice, da so vabila naše skupine na druženja, na rojstni dan ali preprosto na kavico v SEM v petkih ob 17h nesmiselna dejavnost. Posebej, ko naša realnost zahteva takojšen protest, oster in dejaven odziv celotne skupnosti, ki bi učinkovito preprečili nadaljevanje podobnega ravnanja! In točno takšen bi tudi moral biti. A ga ni, vsaj ne dovolj ali pa ni učinkovit do te mere, da bi lahko ustavil aroganco, kršitve, žalitve in primitivizem. In potem nas objame občutek nemoči ali jeze, ki je v resnici samo prvi korak od nemoči. Celo politiki, ki bi morali predstavljati drug način ravnanja in delovanja se pogosto pustijo zapeljati v način dialoga in repetirajo jalove aktivnosti, ki ne rodijo uspeha in s katerimi se ne more identificirati naraščajoč procent neopredeljenih državljanov. Svetel primer so le aktivnosti Inštituta 8. marec in upam nedavna akcija organizacije Danes je nov dan. Eden največjih živečih Ameriških mislecev in duhovnik Cornel West v enem od zadnjih intervjujev o Ameriški družbi takole ugotavlja: »Javno življenje je tako oslabljeno in razvrednoteno, da ko smo soočeni z urgentno grožnjo skupnosti, ki zahteva takojšen odziv, nismo sposobni učinkovito javno odgovoriti nanjo. Stopnje razpadanja civilne družbe in dezintegracije javnosti so vidne povsod, pa naj govorimo o javnem zdravstvu, javnem šolstvu, javnem prometu, javnem dialogu…. Vsa ta področja so v našem komodificiranem svetu in kulturi tako degradirana in razgrajena, da nam v primerih, ko gre za obstanek skupnosti, ko gre za življenje in smrt, ko grozi skupnosti pandemija ali revščina in tako naprej, ko je nujen takojšen odziv, postane jasno, da Amerika doživlja kolosalen neuspeh v smislu, da bi lahko imela visoko kvalitetno

Govor državne sekretarke dr. Fridl Jarc ob 60-letnici Knjižnice Črnomelj

Ministrstvo za kulturo, 22. november 2021 ― Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je ob 60-letnici Knjižnice Črnomelj – knjižnica bo 60 let praznovala v letu 2022 – nagovorila zbrane na dogodku Ujemi knjigo in slavnostno odprla prve tri knjigobežnice v Črnomlju. Dogodek je potekal na Dan splošnih knjižnic, ki ga od leta 2002 obeležujemo 20. novembra.

Ob Dnevu splošnih knjižnic podeljene nagrade za najboljše projekte splošnih knjižnic

Ministrstvo za kulturo, 19. november 2021 ― Združenje splošnih knjižnic je ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki ga vsako leto obeležujemo 20. novembra, podelilo nagrade najboljšim knjižničnim projektom, nastalih v obdobju zadnjih treh let. Med 15 prijavljenimi projekti so izbrali tri, ki kažejo inovativen pristop k strokovnemu knjižničarskemu delu oziroma k oblikovanju storitev za uporabnike.

V register nesnovne kulturne dediščine vpisana nova enota

Ministrstvo za kulturo, 16. november 2021 ― V register nesnovne kulturne dediščine je odslej vpisana enota trikraljevsko koledovanje. Trikraljevsko koledovanje poteka pred praznikom svetih treh kraljev (6. januar), ko odrasli, mladi ali otroci v kostumih svetih treh kraljev obiskujejo domove, pojejo kolednice, uprizarjajo kratke dramske prizore, voščijo za novo leto in prejemajo darove.
še novic